ŠVICARJI in ČOKOLADA

Danes sem imela prav posebno vodenje po Zurichu za eno družino iz Kanade - ZURICH SWEET TOUR. O čokoladi sem že marsikaj slišala v muzeju čokolade v Parizu, na prav posebni degustaciji čokolade ob obisku plantaže kakavovca na Costa Rici (tam sem prvič poizkusila Xocolatl po originalnem starem receptu - prvo verzijo čokolade na svetu, katero so pili stari Azteki), nekaj sem pa še izvedela ob obisku muzeja in čokoladnice Cailler Nestle tukaj v Švici. 

Vse se je začelo v Mehiki. Stari Azteki so že poznali vročo čokolado po imenu Xocolatl (izg. šokolatl). Ime je sestavljeno iz azteške besede XOCOC, ki pomeni grenko in ATL, ki pomeni piti/pijača. Ko si je konkvistador Cortes leta 1528 podjarmil in popolnoma uničil stari azteški imperij, so evropske ladje na veliko začele voziti in Latinske Amerike kakavova zrna. Le ta so bila v Evropi takrat v 16. stoletju tako dragocena, da so postala valuta zase. Za 10 kakavovih zrn si lahko kupil zajca ali prostitutko za eno noč, za 100 zrn si že lahko nabavil sužnja. Kakav je postajal izredno cenjen v medicinski stroki in na kraljevih dvorih. Da bi lahko v Evropi pili verzijo vroče čokolade kot so jo poznali Azteki, ni bilo govora saj je bila za njihov okus pregrenka (Xocolatl je bil narejen z mletim kakavom, vročo vodo, čilijem in malo vanilije). Evropskemu okusu primerno so začeli prvotnemu receptu dodajati med ali sladkor - dosti sladkorja. Na ene je ta napitek deloval kot droga in vsem je bil zelo dober (kdo pa danes nima rad čokolade???) Še vedno pa niso poznali čokolade v trdi obliki, kot je vsem poznana danes. Nanjo je bilo treba čakati vse do leta 1850, ko je anglež Joseph Fry dodal kakavu in sladkorju več kakavovega masla kot pa vode. Nastala je prva trda čokoladna tablica (čeprav je po moje imela bolj Americana okus, če se spomnite te poceni ogabne čokolade daaaleč nazaj). 

Nato so prišli na vrsto Švicarji...Farmacevt Henry Nestle je ob koncu 19. stoletja izumil prvo adaptirano mleko; torej nadomestek materinega mleka za dojenčke (danes Aptamil, Novalac in še vsaj 20 drugih znamk). Njegov prijatelj Daniel Peter pa se je ta čas mučil z izdelavo prve mlečne čokolade. Vedno je naletel na isti problem in sicer kako izločiti vodo iz mleka. Henry in Daniel sta združila glavi in čokoladi dodala baby formulo - mleko v prahu za dojenčke. Tako je leta 1875 nastala v Švici prva mlečna čokolada, Peter in Nestle pa sta ustanovila Nestle Company.  Mlečna čokolada je bila odlična in šla za med le da ni imela še popolnoma gladke konsistence. Bila je rahlo groba bi lahko rekli. Še en švicar gospod Lindt je malo kasneje izumil napravo, ki meša čokolado do njene popolnoma gladke konsistence brez kakršnihkoli grudic. Hvala gospod Nestle in hvala gospod Lindt. Za tem je sledil boom čokoladne industrije, ki je danes (leto 2016) ocenjena na 98 bilijonov USD. 

V glavnem če si v Švici ne moreš mimo čokolade. Švicarji so tudi med drugim največji konzumerji čokolade na svetu. Vsak švicar letno povprečno mazne 12 kg čokolade. 

LINDT tovarna čokolade se nahaja blizu nas, v Kilchbergu ob Zuriškem jezeru. Najbolj znan produkt te čokoladnice so zagotovo pralineji lindor (obstajajo že od leta 1949), ki imajo mehko lupino in trdo čokoladno jedro. Tovarna Lindt  iz Berna se je leta 1899 združila s tovarno Sprungli iz Zuricha. Od takrat dalje se firma imenuje Lindt & Sprungli čeprav prodajajo produkte kot dva različna branda. Lindt je tudi največji izvoznik čokolade, njihove izdelke lahko najdeš praktično povsod po svetu. Skupno ima Lindt kar 6 tovarn (ob tej v Švici še eno v ZDA, Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji). Jaz vsakemu turistu, ki obišče Zurich svetujem, naj ne kupuje Lindt čokolade v Švici, ker si jo lahko kupi kjerkoli. Zakaj ne bi poskusili nekaj, česar se ne da dobiti v tujini? Na primer Laderach čokoladnica, Cailler od Nestleja, Sprungli (najbolj znan produkt v Sprungliju so danes Luxemburgerli - najmanjši macaronsi na svetu; dnevno prodajo tukaj v okolici Zuricha okoli 700 kg le teh), Frey, Ovomaltine, Villars...

Nikakor pa ne morem mimo še ene svetovno znane čokolade; to je Toblerone. Izumil jo je še en švicar Tobler. Ime ima po njemu in italijanski besedi za nougat Torrone. Toblerone ima obliko švicarsko-italijanskega najbolj znanega vrha Matterhorna (obris Matterhorna je tudi na zavitku čokolade), v čokoladi pa najdete nougat, mandlje in med. 

Ob vseh teh čokoladah in macaronsih so moji gostje danes obiskali še sladki kotiček Zuricha - Cafe Schober, kjer imajo najboljšo vročo čokolado v mestu. 

Sem vam naredila lušte? Pridite na obisk v Zurich in lahko se gremo čokolagirat :p