KAR ŠE NISTE VEDELI O ŠVICI...

Ko smo se preselili v to alpsko deželo mleka in denarja (land of milk & money), me je presenetilo kar nekaj dejstev pri Švicarjih…

-       Če je švicarski par poročen ali skupaj živi, imata vse doma ločeno: ločene police v hladilniku, ločena bančna računa, ločene finance, vse si delita na pol (govorim o stroških).

-       Naša 7 let stara psička, uvožena iz Slovenije je morala opraviti tečaj za pse, ki je tukaj obvezen. Tečaj je stal 300 eur, psička je imela 4 ure prakse, za lastnika pa je še 4 ure teorije (predavanje o vzgoji psov). Ob tem strošku nas je še čakalo plačilo letne registracije za psa, ki jo moraš plačati vsako leto (160 eur na leto znaša v kantonu Zurich).

-       Če prideš na švicarski piknik, si vsak prinese svoje stvari s sabo kar bo jedel in pil. Da bi kdo kaj častil, tega tukaj ne poznajo.

-       Moški tukaj ne plača ženski pijače ali pa da bi kdo slučajno dal za rundo kot pri nas…vsak vedno plača samo svoje.

-       Za Švicarje moraš vse planirati par mesecev vnaprej. Tukaj spontano srečanje ob kavici ne pride v poštev. Ko smo decembra Slovenci v Švici šli na fondue večerjo v eno priljubljeno restavracijo, smo morali mizo rezervirati septembra, pa še to je bilo že vse polno in smo dobili last table.

-       Za tehnični pregled za avtomobil se moraš naročit (čakalna doba cca 2 meseca; odvisno od kantona).

-       Švicarji kupujejo švicarsko in v švicarskih trgovinah. Njih ne boš srečal v Nemčiji v marketih kjer je vse v bistvu pol ceneje.  Če je nekaj poceni, je zanje že sumljivo.

-       Najtežja stvar v Zurichu je najti stanovanje. Z možem sva iskala stanovanje v Zurichu 2 leti potem pa sva morala še eno leto čakati da se je blok zgradil.

-       Če kdo od vas misli, da sva polna keša ker živiva v Švici, naj mu bo jasno da plačujeva 2.000 eur za mesečno najemnino in stroške, 500 eur mesečno za zdravstveno zavarovanje in 1.700 eur letno za avto (registracija, zavarovanje), 160 eur letno za registracijo psa…v glavnem če švicarji kaj znajo, je to definitivno izstavljanje položnic za vsako malenkost in vsaki papir. V restavracije ne hodiva, ker ti 100 eur ne uide za dva. Je pa res, da so cene v restavracijah tukaj bolj kot ne enake +/- 1 eur, razlike v ceni so, če ima restavracija Michelinovo zvezdico. Meni osebno top restavracija, ki sem jo do sedaj obiskala tukaj (praznovali smo rd zato smo šli) je bila restavracija hotela Kempinski nad Ženevskim jezerom. Cene...enake kot v ostalih restavracijah; hrana in razgled - božanski.

-       Da vrtec za otroka stane 2.300 eur na mesec, me je zapekla glava in pustila sem službo, da sem ostala z malim doma.

-       Švicarski vozniki lepo ustavljajo ob prehodih za pešce. Takšna je navada. Švicarski otroci, ki so tega vajeni upam da ne poskušajo tako brezskrbno prečkati ceste tudi v kakšni Italiji.

-       Če si v bolnišnici, pride k tebi sestra s tabličnim računalnikom in vtipka, kateri meni za kosilo in večerjo si si izbral za naslednji dan. Za zajtrk lahko dobiš karkoli kar naročiš dan prej.

-       Švicarke v kantonu Appenzell so dobile volilno pravico šele leta 1991.

-       Švicarske banke imajo v svojih sefih cca 70% svetovnih zalog zlata. Med drugo svetovno vojno je tem bankam ostalo ogromno zlata in denarja, kar so pri njih hranili med holokavstom ubiti židje. Nihče potem ni prišel po ta denar ali zlato. Prav tako so hitlerjevi nacisti menjavali zaplenjeno zlato za denar, da so lahko financirali vojsko in orožje. Švica je zaradi tega ostala nevtralna tudi med drugo svetovno vojno. Ta zadeva je TABU med Švicarji in nihče od njih vam tega ne bo povedal, jaz pa z veseljem povem kakšni skupini, ki jo peljem na ogled Zuricha.

-       Kar 50% Švicarjev ima doma orožje kar je popolnoma legalno, hkrati pa je to ena od držav na svetu z najmanj kriminala. Kot kaže tukaj ni toliko norih kot čez lužo.

-       Švica ima 208 vrhov visokih čez 3.000 metrov in kar 24 visokih čez 4.000 metrov. Najbolj znani so zagotovo Jungfrau (z vlakom se lahko zapelješ na vrh 4.000 metrov visoke gore in železniška postaja je v notranjosti gore pod vrhom), Pilatus (najbolj strma gorska železnica na svetu) ali ledenik Titlis kjer je zima čez celo leto.

-       V primeru vojnega stanja ima Švica toliko bunkerjev, da se lahko v njih poskrije celotna švicarska populacija. Veliko teh bunkerjev je dovolj dobro zgrajenih tudi če bi bila jedrska vojna, bi Švicarji v njih preživeli.

-       Njihov glavni izvoz je seveda čokolada.

-     Švica je ena najbolj demokratičnih če ne najbolj demokratična država na svetu z direktno demokracijo. Vsaka sprememba se da na referendum in se vpraša ljudstvo. En tak primer je bil predviden dvig cene letnih vinjet za avtoceste za 100% (iz 33 eur na 66 eur). Na referendumu so izglasovali proti spremembi in cena vinjet ostaja še danes enaka 33 eur na leto.

-       Švica nima predsednika vlade ali predsednika republike, imajo pa sedem predsednikov federalnega sveta.

-       V trgovinah puščajo artikle zunaj pred trgovino kar čez noč (nevarovano). Nihče tukaj ne upa kaj odtujit saj drugače ne dobiš potrdila o nekaznovanosti (potrebuješ pri večini zaposlitev tukaj). Prav tako imajo na kmetijah zunaj kar nastavljene njihove pridelke, napisano ceno in zraven enega pujsa. Vržeš kovance v pujsa in vzameš pridelek. Gre se na zaupanje.

-       V Švici je živelo ogromno znanih osebnosti (Freddie Mercury, Yoko Ono, Coco Chanel, Audrey Hepburn, Charlie Chaplin…) Danes ob Zuriškem jezeru živita dva zvezdnika – Tina Turner in Roger Federrer.

-       Porodniška traja tukaj samo 12-16 tednov; odvisno od firme kjer delaš. Potem pa kaj? Moraš nazaj v službo. Jasli tako sprejemajo dojenčke stare komaj 3 mesece.

-       Če ne kadiš nisi Švicar.

-       Zurich in preostala Severna Švica (nemško govoreča) je protestantska.

-       ETH univerza v Zurichu je ena izmed 10 najboljših univerz na svetu. Na njej se je šolalo ali poučevalo kar 21 nobelovih nagrajencev. med drugim tudi Albert Einstein. Njegova srbska žena Mileva Marić je bila njegova sošolka na ETHju in mu je pomagala pri teoriji za fotoelektrični efekt, za katerega je dobil nobelovo nagrado. Ves svet pozna Einsteina, nihče pa ne pozna njegove žene.

-       V Zurichu imaš povezavo s hitrim vlakom TGV. V slabih 4 urah si z njim v centru Pariza.

-       -Nekaj švicarjev sem videla na lastne oči kako popravljajo travo pred hišo z škarjami.

-       V Zurichu se nahaja najstarejša vegi restavracija na svetu Hiltl (od leta 1898).

-       Poleti vidiš pol Švice kako se hladi v mestnih rekah ali bližnjih jezerih. Voda tukaj je čista. Prav tako je voda iz fontan pitna. Zurich na primer ima kar 1.200 fontan s pitno vodo.

-       Švicar H.R. Giger je zrisal lik Aliena za istoimenski hollywoodski film. Zanj je tudi prejel oskarja. Tega oskarja, Aliena in ostale stvaritve tega umetnika si lahko ogledate v Gruyerju v muzeju H.R. Giger.

-       Matterhorn velja za eno izmed 5 najbolj nevarnih gor na svetu. Celo Mount Everest ima manj žrtev kot Matterhorn.

-       V Ženevskem jezeru lahko potapljači najdejo kar 40 ladijskih razbitin.

-       CERN z največjim pospeševalnikom delcev na svetu je delno že v Franciji ampak glavni del se nahaja v Švici. Tunel kjer se nahaja pospeševalnik je lociran 200 metrov pod zemljo. Znanstveniki se lahko po tem tunelu vozijo kar z skiroji ali kolesi.

-       Ne me spraševat kakšno je tukaj vreme. Enako kot pri vas +/- 2 dni zamika.

-       Švicar, ki je izumil prvi švicarski žepni nož, ga je poimenoval po svoji mami Viktoriji. Ime Victorinox je skovanka imena Victoria in inox jekla, iz katerega nož je. V Brunnenu si lahko sami sestavite Victorinox nož in po želji vam ga še vgravirajo.

-       Reformist iz Ženeve John Calvin je v 16. Stoletju v času reformacije prepovedal, da bi ljudje nosily nakit. Zlatarji so si tako morali domislit nekaj drugega zato so začeli izdelovati ročne ure. Še danes je center švicarskega urarstva Ženeva.

-       Ženeva je mesto z največ mednarodnimi sedeži institucij na svetu (glavni sedež Rdečega križa, WHO, WTO, CERN, UN, Care in drugi).

ŠVICARJI in ČOKOLADA

Danes sem imela prav posebno vodenje po Zurichu za eno družino iz Kanade - ZURICH SWEET TOUR. O čokoladi sem že marsikaj slišala v muzeju čokolade v Parizu, na prav posebni degustaciji čokolade ob obisku plantaže kakavovca na Costa Rici (tam sem prvič poizkusila Xocolatl po originalnem starem receptu - prvo verzijo čokolade na svetu, katero so pili stari Azteki), nekaj sem pa še izvedela ob obisku muzeja in čokoladnice Cailler Nestle tukaj v Švici. 

Vse se je začelo v Mehiki. Stari Azteki so že poznali vročo čokolado po imenu Xocolatl (izg. šokolatl). Ime je sestavljeno iz azteške besede XOCOC, ki pomeni grenko in ATL, ki pomeni piti/pijača. Ko si je konkvistador Cortes leta 1528 podjarmil in popolnoma uničil stari azteški imperij, so evropske ladje na veliko začele voziti in Latinske Amerike kakavova zrna. Le ta so bila v Evropi takrat v 16. stoletju tako dragocena, da so postala valuta zase. Za 10 kakavovih zrn si lahko kupil zajca ali prostitutko za eno noč, za 100 zrn si že lahko nabavil sužnja. Kakav je postajal izredno cenjen v medicinski stroki in na kraljevih dvorih. Da bi lahko v Evropi pili verzijo vroče čokolade kot so jo poznali Azteki, ni bilo govora saj je bila za njihov okus pregrenka (Xocolatl je bil narejen z mletim kakavom, vročo vodo, čilijem in malo vanilije). Evropskemu okusu primerno so začeli prvotnemu receptu dodajati med ali sladkor - dosti sladkorja. Na ene je ta napitek deloval kot droga in vsem je bil zelo dober (kdo pa danes nima rad čokolade???) Še vedno pa niso poznali čokolade v trdi obliki, kot je vsem poznana danes. Nanjo je bilo treba čakati vse do leta 1850, ko je anglež Joseph Fry dodal kakavu in sladkorju več kakavovega masla kot pa vode. Nastala je prva trda čokoladna tablica (čeprav je po moje imela bolj Americana okus, če se spomnite te poceni ogabne čokolade daaaleč nazaj). 

Nato so prišli na vrsto Švicarji...Farmacevt Henry Nestle je ob koncu 19. stoletja izumil prvo adaptirano mleko; torej nadomestek materinega mleka za dojenčke (danes Aptamil, Novalac in še vsaj 20 drugih znamk). Njegov prijatelj Daniel Peter pa se je ta čas mučil z izdelavo prve mlečne čokolade. Vedno je naletel na isti problem in sicer kako izločiti vodo iz mleka. Henry in Daniel sta združila glavi in čokoladi dodala baby formulo - mleko v prahu za dojenčke. Tako je leta 1875 nastala v Švici prva mlečna čokolada, Peter in Nestle pa sta ustanovila Nestle Company.  Mlečna čokolada je bila odlična in šla za med le da ni imela še popolnoma gladke konsistence. Bila je rahlo groba bi lahko rekli. Še en švicar gospod Lindt je malo kasneje izumil napravo, ki meša čokolado do njene popolnoma gladke konsistence brez kakršnihkoli grudic. Hvala gospod Nestle in hvala gospod Lindt. Za tem je sledil boom čokoladne industrije, ki je danes (leto 2016) ocenjena na 98 bilijonov USD. 

V glavnem če si v Švici ne moreš mimo čokolade. Švicarji so tudi med drugim največji konzumerji čokolade na svetu. Vsak švicar letno povprečno mazne 12 kg čokolade. 

LINDT tovarna čokolade se nahaja blizu nas, v Kilchbergu ob Zuriškem jezeru. Najbolj znan produkt te čokoladnice so zagotovo pralineji lindor (obstajajo že od leta 1949), ki imajo mehko lupino in trdo čokoladno jedro. Tovarna Lindt  iz Berna se je leta 1899 združila s tovarno Sprungli iz Zuricha. Od takrat dalje se firma imenuje Lindt & Sprungli čeprav prodajajo produkte kot dva različna branda. Lindt je tudi največji izvoznik čokolade, njihove izdelke lahko najdeš praktično povsod po svetu. Skupno ima Lindt kar 6 tovarn (ob tej v Švici še eno v ZDA, Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji). Jaz vsakemu turistu, ki obišče Zurich svetujem, naj ne kupuje Lindt čokolade v Švici, ker si jo lahko kupi kjerkoli. Zakaj ne bi poskusili nekaj, česar se ne da dobiti v tujini? Na primer Laderach čokoladnica, Cailler od Nestleja, Sprungli (najbolj znan produkt v Sprungliju so danes Luxemburgerli - najmanjši macaronsi na svetu; dnevno prodajo tukaj v okolici Zuricha okoli 700 kg le teh), Frey, Ovomaltine, Villars...

Nikakor pa ne morem mimo še ene svetovno znane čokolade; to je Toblerone. Izumil jo je še en švicar Tobler. Ime ima po njemu in italijanski besedi za nougat Torrone. Toblerone ima obliko švicarsko-italijanskega najbolj znanega vrha Matterhorna (obris Matterhorna je tudi na zavitku čokolade), v čokoladi pa najdete nougat, mandlje in med. 

Ob vseh teh čokoladah in macaronsih so moji gostje danes obiskali še sladki kotiček Zuricha - Cafe Schober, kjer imajo najboljšo vročo čokolado v mestu. 

Sem vam naredila lušte? Pridite na obisk v Zurich in lahko se gremo čokolagirat :p 

MESTO, KI GA ZASOVRAŽIŠ ali PA VZLJUBIŠ – do konca…there is only one BIG APPLE

V srednji šoli pri rosnih sedemnajstih letih me je zjebalo zdravje – do konca…cistični tumor na ledvici, težka operacija, 2 meseca ležanja v bolnici na žalost v 14. nadstropju UKC Maribor tako da me je vsak teden malo po malo prijelo da bi kar skočila skozi tisto okno. Med okrevanjem po operaciji sem imela žive sanje…tiste, ko res misliš da si tam…za novo leto sem stala sredi Times Squara v New Yorku; snežilo je; vsi okoli mene so nazdravljali in si voščili Happy New Year. Zbudila sem se in še vedno sem bila v bolnišnični sobi v bolečinah. “Okey…torej če bom zdrava, če me to ne pobere in če bom to poletje delala kot norc potem lahko uresničim svoje sanje še letos” sem rekla pri sebi. Bilo je meseca maja, poletje pred vrati, oktobra tistega leta sem dopolnila 18 let. To pomeni, da mi mama ne bo mogla nič rečt če skočim za kak teden v New York…za novo leto…in stala bom na Times Squaru.

Točno to sem storila, ko sem prišla ven iz bolnice. Poleti napraskala denar, bookirala karto in via NYC za skoraj 10 dni.

Rezervirala sem si posteljo v hostlu blizu Times Squara in tam že prvi dan spoznala eno švicarko Veronique. Jap in zdaj živim v Švici in spet sva se našli…včasih je življenje res čudno in polno nekih “naključij”. Prvi dan sva nabavili NEW YORK CITY PASS, s katerim imaš vstop v skorajda vse muzeje in znamenitosti v NYC, razne popuste v restavracijah in trgovinah…na koncu sem si preračunala, da sem s tem passom privarčevala cca 200 USD takrat. Res se splača, če želiš videt maximalno kar ti NYC ponuja. Super je bilo, da sem imela družbo in da nisem lutala sama po vseh širnih avenijah in ulicah.

City pass sva z Veronique izkoristili res na polno…na najinem seznamu je bil:

-American museum of natural history (če imaš rad okostja dinozavrov)

-Bronx tour z Yankee stadionom (ker po Bronxu nisem hotela sama lutat. Presenetilo me je, da je sever Bronxa eden najelitnejših predelov New Yorka - same vile in bogataši. Jug Bronxa je tisti problematičen. Če Jennifer Lopez vedno poudarja da je bila le dekle iz Bronxa, bi morala še zraven povedati iz katerega). 

-Empire state building seveda

-Circle line tour okoli kipa svobode (nanj nisem šla…zakaj? Ker sem se naveličala neskončnih kolon in gužve ob mojem prvem obisku tega mesta)

-Intrepid Sea, Air & Space museum – na Intrepid letalonosilki urejen muzej…v tem muzeju sem bila 3x! (vsakič 1x ob mojem obisku NYC. Ko sem bila tam nazadnje z možem, so dodali še Shuttle paviljon z Nasinim space shuttlom Enterprise)

-Madame Tussauds – te voščene lutke me ne potegnejo, ma sem šla ker je hotela videt muzej moja hostel cimra

-Madison Square garden all access tour – top zadeva; vidiš vip lože, slačilnice…isti dan sem šla potem še gledat NBA tekmo NY Knicks proti Miami heat. Moja prva NBA tekma…od takrat sem vedno gledala datume tekem NBA, ko sem šla v ZDA. Na NBA tekmo enostavno moraš it pa ne zaradi tekme ampak zaradi vzdušja. NBA je en sam show ampak vzdušje je pa neverjetno!

-MOMA (Museum of Modern Art)

-MOVIE tour (pogledali smo si vse lokacije snemanj filmov v NYC, nanizank kot so Friends in Sex v mestu)

-Radio City music hall tour (takrat sem imela srečo, da sem lahko v backstageu spoznala in se rokovala z svetovno znanimi plesalkami  Rockettes. Ravno so imele med našo turo generalko. Žal pa je bilo fotografiranje prepovedano)

-Rockefeller tour (sedaj ima Rockefeller stolpnica še razgledno ploščad Top of the Rock, ki je must see)

-Guggenheim museum

-MET (Metropolitan Museum of Art)

-United Nations headquarters tour (zelo socialistično ampak ko obiščeš sedež UN se kar naenkrat počutiš tudi ti pomembnega)

-NBC studios tour (na hodniku smo srečali Buffy – izganjalko vampirjev)

Potem pa sem še z NYC City Pass izkoristila naslednje popuste v:

-Macys sloviti veleblagovnici

-Za panoramsko vožnjo s helikopterjem nad Manhattnom in New Jerseyem (mahala sem Bon Joviju na drugo stran). Letela sem s firmo Liberty helicopters.

Toliko o koriščenju NYC passa. Tam kjer ga ne rabiš in greš kar tako malo naokoli, pa moraš še nujno obiskati in videti:

-Little Italy za kosilo (pizza seveda)

-Brooklyn bridge

-Sprehod skozi Wall Street

-Old pier 17 (baje sem slišala da ga skoraj ni več; škoda res lep kotiček)

-Ground zero (kjer je stal WTC)

-Sprehod po Central parku

-Grand Central železniška postaja (ti vzame sapo tako je lepa in posebna)

-Chinatown

-SOHO

-Tribeca

Za shopping Century 21 outlet in Manhattan Mall ter 5^th in 7^th Avenija…punce ne pozabit na Victorias Secret store na Broadwayu – največjo VS trgovino na svetu yeaaah J Prav tako pa pazite pri shoppingu…ko gledate etikete s cenami, običajno taxa ni prišteta zraven in da ne boste potem na koncu debelo gledali, ker bo račun višji kot ste si preračunali. Tako je to povsod v ZDA. Prav tako se ne preveč ozirat na uro. Trgovine na Times Squaru so po večini odprte do 2-3h zjutraj ali pa celo 24 ur. Prav tako ni problem dobit trave ali kokaina na ulicah. Predlani, ko sva bila z možem v NYC, kak sva stopila ven iz hotela je že šel prvi mimo naju, ki naju je vprašal: “smoke, coce?” (da ne bo pomote, nič nisva kupila ali vzela).

Ker sem bila prvič v NYC za čas novega leta, sem se šla en večer tudi drsat pred Rockefellerja. Tam si sposodiš drsalke, plačaš in akcija. Drsališče je locirano zraven Rockefeller božične “smrekice”. To božično drevo tradicionalno postavljajo vsako leto za čas praznikov. to počnejo tradicionalno že od leta 1933. Drevo je veliko od 21 pa do 34 metrov, krasi ga 45.000 led lučk in na vrhu sveti Swarovski zvezda. Vsako leto poišče primerno drevo glavni vrtnar Rockefeller centra.

Jap…Manhattan osvojiš zelo hitro. Če imaš pred seboj zemljevid Manhattna in gledaš od desne proti levi gredo po dolžini tega polotoka Avenije: 1^st, 2^nd, 3^rd, Lexington, Park, Madison, 5^th, 6^th, Broadway, 7^th, 8^th, 9^th, 10^th, 11^th, 12^th Avenue – lepo v tem vrstnem redu. Po širini pa sekajo Manhattan ulice, če gledamo od spodaj navzgor gredo od prve pa vse do 225 ulice. Ulice so označene vzhod-zahod. Tako imaš na primer East 10^th Street in West 10^th Street. Vzhod in zahod običajno ločuje Broadway avenija, nekoliko višje gor pa slovita 5. avenija. Seveda je tukaj še kar nekaj poimenskih stranskih ulic ampak glavno je, da si to logiko oz shemo nekako zapomniš.

Medtem ko so ulice in avenije geometrijsko ravne, je Broadway avenija ukrivljena in malce vijuga. Broadway se vije z svojimi 21 kilometri čez celi Manhattan vse do Bronxa. Še preden je New York postal razvijajoče se mesto prišlekov iz Evrope in še preden so ZDA sploh bile ZDA, je Broadway že obstajal in sicer pod indijanskim imenom Wickquasgeck (država brezovega lubja). Broadway je torej stara indijanska pot danes prežeta z stolpnicami in prvimi nebotičniki, ki so jih gradili med leti 1885 in 1939 (no ja, po letu 1929 ko je padel Wall Street, so nekatere le še do takrat dokončali kolikor so jih lahko). Mi poznamo Broadway kot kraj, kjer so locirani številni teatri, v katerih predvajajo vsak večer musicale. Ko si v tem mestu, moraš res vsaj na en show. Dobro je, če počakaš tik pred začetkom predstave in če imaš srečo, da ta ni razprodana, lahko dobiš karte 50 do 75% off čeprav vsi najbolj znani musicali so običajno vedno razprodani (Lion King, Chicago, Wicked, Jersey boys…), tisti off Broadway pa običajno ne in zanje lahko dobiš super deal. Tako je bil moj prvi ogled off Broadway showa Naked boys singing. Za kaj bolj zvenečega takrat moja denarnica ni dopuščala. Ko se je odgrnila zavesa v malem nabito polnem teatru, je na oder prihopsalo ene 10 tipov – vsi popolnoma nagi. WTF??? Naslov musicala je bilo dejansko to to. WTF??? Okeeeey, prvih 10 minut je bilo mene bolj sram kot te igralce-pevce na odru. Potem sem se sprostila. Prvo sem ocenila kateri bi lahko bili geji in kateri ne…na koncu so mi vsi prišli naprej kot geji (nimam nič proti njim ampak takrat sem še bila samska lepo prosim). Spraševala sem se kako močna konkurenca mora bit tukaj v igralski branži, če so vsi ti tipi imeli angelske glasove in vsi so bili odlični plesalci…in s takim talentom morajo zdaj tu za nekaj 100 dolarjev vsako noč nagi skakat po odru. Najbolj neprijetni del za pogledat so bili njihovi tiči, ki so opletali sem in tja, ko so skakali po odru. O čem je bil musical nimam pojma, tudi ne vem več o čem so peli…samo tičov se spomnim. Verjetno je bil to namen predstave. Ok ko sem bila drugič v New Yorku, sem si izbrala On Broadway show, ki je bil malo bolj resen. Zvezdi večera takrat sta bili na odru Catherine Zeta Jones in Angela Lansbury (Little night music je bil naslov predstave). Večkrat naletiš na Broadwayu na kakšno zveneče hollywoodsko ime in nekoga takega videt v živo pred tabo na odru in ne samo na TV ekranu je res nekaj posebnega (bolj kot tisti tiči prvič).

Ko smo obdelali ulice v New Yorku in Broadway naj omenim še metro system. Metro linij je več, če se pomikaš po Manhattnu je bolj kot ne važno da veš ali greš gor proti Harlemu in Bronxu (UPTOWN) al idol proti morju (DOWNTOWN). Širino Manhattna boš moral premagati peš. Podzemna železnica je vedno najboljša varianta v takšnih mestih kot je NYC. Najbolj se splača vzet kar tedensko vozovnico za neomejeno vožnjo (odvisno seveda kako dolgo si tam). Poleg te vozovnice pa še moraš poskrbet samo za prevoz iz letališča (La Guardia ali JFK) do Manhattna. Iz JFK imaš Airtrain opcijo, iz obeh letališč pa imaš redne NYC airporter avtobuse. Ti so precej cenejši od rumenih taxijev. Če se še zdi tako mamljivo, ker v vsakem klinčevem filmu folk v New Yorku vedno z dvignjeno roko kliče te taxije, dobiš občutek kot da vozijo skoraj zastonj…al pa mogoče za kak dolar ali dva. Nope, to je film, v realnosti so SVINJSKO DRAGI in promet v NYC je običajno GROOOZEN – vse stoji. Zato se ne poslužujte yellow caba, četudi je še tako mamljivo…in filmsko. Pri podzemni pa je tako, bolj kot greš uptown, več je črncev in špancev v vagonu (Harlem, Bronx). Ob mojem drugem obisku NYC sem spala v hostlu v Harlemu – v srcu harlema bi lahko rekla. Z mojim sopotnikom Juretom sva bila na ulici proti hostlu ali v vagonu podzemne na najini izstopni postaji vedno edina belca. Moram priznat, da sem se na case počutila malo utesnjeno čeprav nikoli ni bilo nič, nobenih problemov in še vedno sem tukaj – živa. 

Kar se tiče prenočišč, so ta zelo draga na Manhattnu. Hostli so tako tako kar se tiče kvalitete in čistoče (vsaj tista dva, v katerih sem spala ob mojem prvem in drugem obisku. NYC tretjič sem si raje izbrala hotel in sicer Broadway@Times square hotel. Cca 120 USD sva dala z možem za nočitev z zajtrkom (leta 2014), zdaj je čisto možno da so ceno že podvojili. Super hotel, za vogalom Times Square, 5^th Avenue, Rockefeller, Manhattan Mall…vse na dosegu roke, javnega prevoza sploh nisva uporabljala. Ko iščete prenočišče, vedno še računajte na to, koliko nepotrebnega časa boste porabili za vožnjo (ko bi si v tem času lahko že ogledali en muzej) in koliko denarja boste porabili za prevoz. Pri končni ceni namestitve upoštevajte vse dejavnike.

Hrana v New Yorku…hmm…burgerska kot povsod po ZDA. Z možem sva šla v restavracijo Bill’s Bar & Burger. Tam bi naj imeli ene najboljših hamburgerjev v celem New Yorku in še hišno pivo imajo (ter velik izbor drugega piva). Obema je bilo zelo všečno in hamburgerji so bili res za prste polizat – to vam jaz povem, ne Iztok (njemu je vse kar je hrana dobro). Restavracija se nahaja zraven Radio City Music Hall. Ob mojem drugem obisku sem si edino zapomnila restavracijo Bubba Gump na Times Squaru – če ste gledali film Forrest Gump, potem veste o kakšni restavraciji govorim. Rakov se nisem najedla ampak nažrla. V New Yorku pa prav tako ne morete mimo ene od stojnic z hot dogi – to je must try ko si tam. V ZDA so v restavracijah napitnine obvezne, saj predstavljajo glavni vir place za natakarje. Običajno daš 10% glede na znesek računa. Če je bila postrežba res odlična še kak dolar več, če pa slaba pa lahko daš tudi manj ali nič (ampak to se mi v ZDA še ni zgodilo).

No in kako je bilo za novo leto na Times Squaru? Najslabše novo leto ever. V sanjah je izgledalo veliko boljše. Baje nam je takrat pela Cindy Lauper…slišala sem jo, videla pa ne, tudi krogle nisem videla. Stala sem par ulic predaleč. Tako je to, če se na kupu zbere cca 2 milijona norcev. Nikjer ni bilo wc-jev ali stojnic s kako toplo pijačo. Vem da sem šla v Burger King kupit kakav, da sem se vsaj malo pogrela in šla na WC. Ogromno policije povsod, sama gneča…in ti si pač še en butl na kupu. Moj največji bad je bil da sem bila stara 18 let, polnoleten si v ZDA pri 21. Jao ko bi se vsaj lahko napila tam potem bi še šlo mogoče. Za čas novega leta res vsakemu odsvetujem obisk New Yorka – vsakemu! Takrat je turistov največ, letalske karte so običajno najdražje, hoteli prav tako, restavracije navijejo cene, pri znamenitostih in muzejih so nepopisne vrste. Samo za vzpon na Empire State building vem da sem takrat čakala dobre 4 ure, zato potem na Kip Svobode sploh šla nisem, ker sem vedela kaj me čaka.  Morda sem to mesto zato tako zasovražila ob mojem prvem obisku čeprav sem vedela, da mi lahko ponudi več in dala sem mu še eno priložnost. Drugič sem se v mesto zaljubila. Drugič sem bila v New Yorku meseca marca. Bilo je krasno vreme, ne več tako ledeno mrzlo, manj gneče in takrat sem še skočila z Amtrakom v Washington D.C. za par dni, ker so ravno cvetele češnje ampak o tem kdaj drugič. Tretjič sem bila v tem mestu januarja. Bilo je LEDENO mrzlo, reka Hudson je zamrznila ampak neke pretirane gneče pa vseeno ni bilo, mogoče edino v shopping centrih, kjer so imeli na veliko razprodaje. Idealno za New York je torej res nekje od marca pa do junija in potem jeseni september in oktober.

Še morda namig za nočne ptiče. Najbolj mi je ostal v spominu 230 5^th Rooftop bar na peti Aveniji. Razgled iz tega bara mi je vzel sapo. Nasploh rooftop bari in diskoteke so must do v tem mestu, če greš ven. Ne pozabite si tudi naročit Appletinija, saj ste v velikem jabolku.

*Slik iz prvega potovanja žal nimam v digitalni obliki (pisalo se je leto 2003 in takrat še nisem imela digitalnega fotoaparata J) zato si lahko ogledate samo slike iz mojega drugega in tretjega obiska NYC.