TURČIJA - krvava barva njihove zastave

Natanko pred mesecem dni; 17.6.2016 smo se odpravili z družino v Turčijo. Bili smo povabljeni na prekrasno poroko v turškem letovišču Cesme tik ob meji z Grčijo. Teden dni kasneje ob našem prihodu nazaj v Švico se je na Istanbulskem letališču Ataturk zgodil teroristični napad. Na mestu, kjer smo sedeli cca 3 ure, jedli kosilo in čakali na let naprej za Zurich je bilo teden dni kasneje najhuje. Sedaj mesec dni po uživanciji na turškem soncu pa še to. Ali je res do te situacije pripeljala Erdoganova diktatura in ostali njegovi koruptivni politiki ali peščica drugih, ki bi se radi okoristili o tem ne bom zgubljala besed, vem le da to kar sem videla v Turčiji pred desetimi leti ko sem 10 dni preživela v Istanbulu in okolici ko je še vse bilo v počasnem razvoju in sedaj po desetih letih, ko smo se iz Izmirja v Cesme peljali po popolnoma novi avtocesti, pristali na novem letališču, se je določen del predvsem tiste turistične Turčije zelo spremenil in zmoderniziral. v ozadju te modernizacije in raznih obnov je bilo prisotne ogromno korupcije (pri nas ni nič drugače) pa kljub temu nekatere predele so res zelo lepo uredili po "evropsko". Na drugi strani pa je Turčija postala za nas tujce zadnje čase nevarna destinacija. Nemiri, teroristični napadi, ki se vrstijo en za drugim in sedaj še kot kaže tik pred pragom državljanske vojne???

Ob mojem prvem obisku Turčije leta 2006 ko je Slovenija ravno bila še nekako sveža članica v EU, smo bili Slovenci glavna atrakcija v Istanbulu. Že takrat so Turki imeli gorečo željo, da bi postali del EU. Mene kot vodjo naše ekipe na mednarodni izmenjavi so me bombardirali z vprašanji glede sprememb in prednosti sedaj ko smo del EU. Morala sem dati celo intervju za turški CNN glede tega. Turčija je ogromna in zelo raznolika država. Turisti vidimo samo urejene dele te države, ne bomo pa videli obmejnih krajev z Iranom, Irakom, Sirijo ali Gruzijo (to vse so mejne države Turčije). Tam je zgodba popolnoma drugačna. Že zaradi ozemeljske pozicije in med drugim Erdoganove diktature, islamskih skrajnežev je ta država korak za korakom vedno bolj oddaljena da bi kadarkoli lahko postala del EU. 

Da se vrnem nazaj k malo lepšim zadevam...če boste imeli še kdaj možnost, da obiščete Istanbul (ko se bodo razmere umirile), izkoristite priložnost! Krasno mesto polno kontrastov in nasprotij. Edino tako veliko in pomembno mesto na svetu, ki je razdeljeno med dva kontinenta - evropski in azijski del, ki sta kot jin in jang med seboj. Od bogate sultanove palače Topkapi, modre mošeje, Hagie Sofie, velikega bazarja do divje vožnje s taxijem po ulicah Istanbula, večernega žuranja na strehah starih hiš, gledanja dirke jadrnic čez Bospor in vožnje z ladjo iz evropskega dela mesta v azijski del. Malo sem pobrskala po arhivu in našla nekaj fotografij iz mojega obiska Istanbula leta 2006 - ko je bilo mesto še mirno, cvetoče in veselo...predvsem pa ljudje brez strahu.

Malo manj kot Istanbul me je letos prevzelo letovišče Cesme ob egejskem morju ampak še vedno je bilo vredno ogleda in primerno za popolno sprostitev. Ob pristanku v Izmirju smo si izposodili rent a car in se sami odpeljali po novi obalni avtocesti do letovišča Cesme. Nastanjeni smo bili v hotelu Radisson Blu Resort & Spa 5* kjer je potekala tudi poroka, na katero smo bili povabljeni. Starejši hotel; nič posebnega ali super nadstandardnega. Glavno da so bile sobe čiste, super bazen in plaža ter ok hrana. Ker smo imeli avto, smo to izkoristili še za obisk egejske vasice Alacati in centra kraja Cesme, obiskali staro trdnjavo in pristanišče. Blizu pristanišča smo si ob morju privoščili krasno kosilo s turškimi mezami za začetek (razni sveži namazi in kruh). Dobili smo seveda drug meni s popolnoma drugačnim cenikom kot domačini pri sosednji mizi. Račun na koncu je bil...švicarski...80 eur za kosilo za dva odrasla in enega enoletnega otroka. Visoke cene so nas na splošno presenetile. Prav tako je bencin še dražji kot v Sloveniji. Liter benza stane med 1,3 do 1,8 eur, odvisno na katero črpalko naletiš. 

Vreme v Turčiji je že sredi junija super...čez dan smo imeli konstantno cca 35 C. Morje edino je bilo še zelo mrzlo, hotelski bazeni pa prijetno topli in osvežujoči. Ljudje prijazni, zelo turistično naravnani (v tebi kot tujcu vidijo zaslužek seveda) in le malo jih govori angleško (tu pa tam le znajo kakšno besedo). Turški jezik je težek in nisem se naučila niti besede po turško priznam, bi bilo pa super če bi se. 

Avto smo si izposodili pri Sixt rent a car. Dobili smo popolnoma novo Nissan Micro. Vse je bilo korektno od rezervacije, predaje avtomobila...cena dokaj ugodna (90 eur za rentanje od petka do nedelje vključno z full kasko in izposojo otroškega avtosedeža). Iz Zuricha do Izmirja pa smo leteli s Turkish Airlines; lani že šestič zapored proglašeno najboljšo letalsko družbo v Evropi. Servis res na nivoju, ustrežljivo osebje...si zaslužijo prvo mesto. Edina škoda je, da je njihov hub airport ravno Istanbul in zaradi tega se marsikdo odloči, da z njimi  trenutno ne bo potoval. V planu imajo, da se bodo širili - na veliko ampak se mi zdi da je trenutno neprimeren čas za takšno potezo tega letalskega prevoznika. 

KAR ŠE NISTE VEDELI O ŠVICI...

Ko smo se preselili v to alpsko deželo mleka in denarja (land of milk & money), me je presenetilo kar nekaj dejstev pri Švicarjih…

-       Če je švicarski par poročen ali skupaj živi, imata vse doma ločeno: ločene police v hladilniku, ločena bančna računa, ločene finance, vse si delita na pol (govorim o stroških).

-       Naša 7 let stara psička, uvožena iz Slovenije je morala opraviti tečaj za pse, ki je tukaj obvezen. Tečaj je stal 300 eur, psička je imela 4 ure prakse, za lastnika pa je še 4 ure teorije (predavanje o vzgoji psov). Ob tem strošku nas je še čakalo plačilo letne registracije za psa, ki jo moraš plačati vsako leto (160 eur na leto znaša v kantonu Zurich).

-       Če prideš na švicarski piknik, si vsak prinese svoje stvari s sabo kar bo jedel in pil. Da bi kdo kaj častil, tega tukaj ne poznajo.

-       Moški tukaj ne plača ženski pijače ali pa da bi kdo slučajno dal za rundo kot pri nas…vsak vedno plača samo svoje.

-       Za Švicarje moraš vse planirati par mesecev vnaprej. Tukaj spontano srečanje ob kavici ne pride v poštev. Ko smo decembra Slovenci v Švici šli na fondue večerjo v eno priljubljeno restavracijo, smo morali mizo rezervirati septembra, pa še to je bilo že vse polno in smo dobili last table.

-       Za tehnični pregled za avtomobil se moraš naročit (čakalna doba cca 2 meseca; odvisno od kantona).

-       Švicarji kupujejo švicarsko in v švicarskih trgovinah. Njih ne boš srečal v Nemčiji v marketih kjer je vse v bistvu pol ceneje.  Če je nekaj poceni, je zanje že sumljivo.

-       Najtežja stvar v Zurichu je najti stanovanje. Z možem sva iskala stanovanje v Zurichu 2 leti potem pa sva morala še eno leto čakati da se je blok zgradil.

-       Če kdo od vas misli, da sva polna keša ker živiva v Švici, naj mu bo jasno da plačujeva 2.000 eur za mesečno najemnino in stroške, 500 eur mesečno za zdravstveno zavarovanje in 1.700 eur letno za avto (registracija, zavarovanje), 160 eur letno za registracijo psa…v glavnem če švicarji kaj znajo, je to definitivno izstavljanje položnic za vsako malenkost in vsaki papir. V restavracije ne hodiva, ker ti 100 eur ne uide za dva. Je pa res, da so cene v restavracijah tukaj bolj kot ne enake +/- 1 eur, razlike v ceni so, če ima restavracija Michelinovo zvezdico. Meni osebno top restavracija, ki sem jo do sedaj obiskala tukaj (praznovali smo rd zato smo šli) je bila restavracija hotela Kempinski nad Ženevskim jezerom. Cene...enake kot v ostalih restavracijah; hrana in razgled - božanski.

-       Da vrtec za otroka stane 2.300 eur na mesec, me je zapekla glava in pustila sem službo, da sem ostala z malim doma.

-       Švicarski vozniki lepo ustavljajo ob prehodih za pešce. Takšna je navada. Švicarski otroci, ki so tega vajeni upam da ne poskušajo tako brezskrbno prečkati ceste tudi v kakšni Italiji.

-       Če si v bolnišnici, pride k tebi sestra s tabličnim računalnikom in vtipka, kateri meni za kosilo in večerjo si si izbral za naslednji dan. Za zajtrk lahko dobiš karkoli kar naročiš dan prej.

-       Švicarke v kantonu Appenzell so dobile volilno pravico šele leta 1991.

-       Švicarske banke imajo v svojih sefih cca 70% svetovnih zalog zlata. Med drugo svetovno vojno je tem bankam ostalo ogromno zlata in denarja, kar so pri njih hranili med holokavstom ubiti židje. Nihče potem ni prišel po ta denar ali zlato. Prav tako so hitlerjevi nacisti menjavali zaplenjeno zlato za denar, da so lahko financirali vojsko in orožje. Švica je zaradi tega ostala nevtralna tudi med drugo svetovno vojno. Ta zadeva je TABU med Švicarji in nihče od njih vam tega ne bo povedal, jaz pa z veseljem povem kakšni skupini, ki jo peljem na ogled Zuricha.

-       Kar 50% Švicarjev ima doma orožje kar je popolnoma legalno, hkrati pa je to ena od držav na svetu z najmanj kriminala. Kot kaže tukaj ni toliko norih kot čez lužo.

-       Švica ima 208 vrhov visokih čez 3.000 metrov in kar 24 visokih čez 4.000 metrov. Najbolj znani so zagotovo Jungfrau (z vlakom se lahko zapelješ na vrh 4.000 metrov visoke gore in železniška postaja je v notranjosti gore pod vrhom), Pilatus (najbolj strma gorska železnica na svetu) ali ledenik Titlis kjer je zima čez celo leto.

-       V primeru vojnega stanja ima Švica toliko bunkerjev, da se lahko v njih poskrije celotna švicarska populacija. Veliko teh bunkerjev je dovolj dobro zgrajenih tudi če bi bila jedrska vojna, bi Švicarji v njih preživeli.

-       Njihov glavni izvoz je seveda čokolada.

-     Švica je ena najbolj demokratičnih če ne najbolj demokratična država na svetu z direktno demokracijo. Vsaka sprememba se da na referendum in se vpraša ljudstvo. En tak primer je bil predviden dvig cene letnih vinjet za avtoceste za 100% (iz 33 eur na 66 eur). Na referendumu so izglasovali proti spremembi in cena vinjet ostaja še danes enaka 33 eur na leto.

-       Švica nima predsednika vlade ali predsednika republike, imajo pa sedem predsednikov federalnega sveta.

-       V trgovinah puščajo artikle zunaj pred trgovino kar čez noč (nevarovano). Nihče tukaj ne upa kaj odtujit saj drugače ne dobiš potrdila o nekaznovanosti (potrebuješ pri večini zaposlitev tukaj). Prav tako imajo na kmetijah zunaj kar nastavljene njihove pridelke, napisano ceno in zraven enega pujsa. Vržeš kovance v pujsa in vzameš pridelek. Gre se na zaupanje.

-       V Švici je živelo ogromno znanih osebnosti (Freddie Mercury, Yoko Ono, Coco Chanel, Audrey Hepburn, Charlie Chaplin…) Danes ob Zuriškem jezeru živita dva zvezdnika – Tina Turner in Roger Federrer.

-       Porodniška traja tukaj samo 12-16 tednov; odvisno od firme kjer delaš. Potem pa kaj? Moraš nazaj v službo. Jasli tako sprejemajo dojenčke stare komaj 3 mesece.

-       Če ne kadiš nisi Švicar.

-       Zurich in preostala Severna Švica (nemško govoreča) je protestantska.

-       ETH univerza v Zurichu je ena izmed 10 najboljših univerz na svetu. Na njej se je šolalo ali poučevalo kar 21 nobelovih nagrajencev. med drugim tudi Albert Einstein. Njegova srbska žena Mileva Marić je bila njegova sošolka na ETHju in mu je pomagala pri teoriji za fotoelektrični efekt, za katerega je dobil nobelovo nagrado. Ves svet pozna Einsteina, nihče pa ne pozna njegove žene.

-       V Zurichu imaš povezavo s hitrim vlakom TGV. V slabih 4 urah si z njim v centru Pariza.

-       -Nekaj švicarjev sem videla na lastne oči kako popravljajo travo pred hišo z škarjami.

-       V Zurichu se nahaja najstarejša vegi restavracija na svetu Hiltl (od leta 1898).

-       Poleti vidiš pol Švice kako se hladi v mestnih rekah ali bližnjih jezerih. Voda tukaj je čista. Prav tako je voda iz fontan pitna. Zurich na primer ima kar 1.200 fontan s pitno vodo.

-       Švicar H.R. Giger je zrisal lik Aliena za istoimenski hollywoodski film. Zanj je tudi prejel oskarja. Tega oskarja, Aliena in ostale stvaritve tega umetnika si lahko ogledate v Gruyerju v muzeju H.R. Giger.

-       Matterhorn velja za eno izmed 5 najbolj nevarnih gor na svetu. Celo Mount Everest ima manj žrtev kot Matterhorn.

-       V Ženevskem jezeru lahko potapljači najdejo kar 40 ladijskih razbitin.

-       CERN z največjim pospeševalnikom delcev na svetu je delno že v Franciji ampak glavni del se nahaja v Švici. Tunel kjer se nahaja pospeševalnik je lociran 200 metrov pod zemljo. Znanstveniki se lahko po tem tunelu vozijo kar z skiroji ali kolesi.

-       Ne me spraševat kakšno je tukaj vreme. Enako kot pri vas +/- 2 dni zamika.

-       Švicar, ki je izumil prvi švicarski žepni nož, ga je poimenoval po svoji mami Viktoriji. Ime Victorinox je skovanka imena Victoria in inox jekla, iz katerega nož je. V Brunnenu si lahko sami sestavite Victorinox nož in po želji vam ga še vgravirajo.

-       Reformist iz Ženeve John Calvin je v 16. Stoletju v času reformacije prepovedal, da bi ljudje nosily nakit. Zlatarji so si tako morali domislit nekaj drugega zato so začeli izdelovati ročne ure. Še danes je center švicarskega urarstva Ženeva.

-       Ženeva je mesto z največ mednarodnimi sedeži institucij na svetu (glavni sedež Rdečega križa, WHO, WTO, CERN, UN, Care in drugi).

ŠVICARJI in ČOKOLADA

Danes sem imela prav posebno vodenje po Zurichu za eno družino iz Kanade - ZURICH SWEET TOUR. O čokoladi sem že marsikaj slišala v muzeju čokolade v Parizu, na prav posebni degustaciji čokolade ob obisku plantaže kakavovca na Costa Rici (tam sem prvič poizkusila Xocolatl po originalnem starem receptu - prvo verzijo čokolade na svetu, katero so pili stari Azteki), nekaj sem pa še izvedela ob obisku muzeja in čokoladnice Cailler Nestle tukaj v Švici. 

Vse se je začelo v Mehiki. Stari Azteki so že poznali vročo čokolado po imenu Xocolatl (izg. šokolatl). Ime je sestavljeno iz azteške besede XOCOC, ki pomeni grenko in ATL, ki pomeni piti/pijača. Ko si je konkvistador Cortes leta 1528 podjarmil in popolnoma uničil stari azteški imperij, so evropske ladje na veliko začele voziti in Latinske Amerike kakavova zrna. Le ta so bila v Evropi takrat v 16. stoletju tako dragocena, da so postala valuta zase. Za 10 kakavovih zrn si lahko kupil zajca ali prostitutko za eno noč, za 100 zrn si že lahko nabavil sužnja. Kakav je postajal izredno cenjen v medicinski stroki in na kraljevih dvorih. Da bi lahko v Evropi pili verzijo vroče čokolade kot so jo poznali Azteki, ni bilo govora saj je bila za njihov okus pregrenka (Xocolatl je bil narejen z mletim kakavom, vročo vodo, čilijem in malo vanilije). Evropskemu okusu primerno so začeli prvotnemu receptu dodajati med ali sladkor - dosti sladkorja. Na ene je ta napitek deloval kot droga in vsem je bil zelo dober (kdo pa danes nima rad čokolade???) Še vedno pa niso poznali čokolade v trdi obliki, kot je vsem poznana danes. Nanjo je bilo treba čakati vse do leta 1850, ko je anglež Joseph Fry dodal kakavu in sladkorju več kakavovega masla kot pa vode. Nastala je prva trda čokoladna tablica (čeprav je po moje imela bolj Americana okus, če se spomnite te poceni ogabne čokolade daaaleč nazaj). 

Nato so prišli na vrsto Švicarji...Farmacevt Henry Nestle je ob koncu 19. stoletja izumil prvo adaptirano mleko; torej nadomestek materinega mleka za dojenčke (danes Aptamil, Novalac in še vsaj 20 drugih znamk). Njegov prijatelj Daniel Peter pa se je ta čas mučil z izdelavo prve mlečne čokolade. Vedno je naletel na isti problem in sicer kako izločiti vodo iz mleka. Henry in Daniel sta združila glavi in čokoladi dodala baby formulo - mleko v prahu za dojenčke. Tako je leta 1875 nastala v Švici prva mlečna čokolada, Peter in Nestle pa sta ustanovila Nestle Company.  Mlečna čokolada je bila odlična in šla za med le da ni imela še popolnoma gladke konsistence. Bila je rahlo groba bi lahko rekli. Še en švicar gospod Lindt je malo kasneje izumil napravo, ki meša čokolado do njene popolnoma gladke konsistence brez kakršnihkoli grudic. Hvala gospod Nestle in hvala gospod Lindt. Za tem je sledil boom čokoladne industrije, ki je danes (leto 2016) ocenjena na 98 bilijonov USD. 

V glavnem če si v Švici ne moreš mimo čokolade. Švicarji so tudi med drugim največji konzumerji čokolade na svetu. Vsak švicar letno povprečno mazne 12 kg čokolade. 

LINDT tovarna čokolade se nahaja blizu nas, v Kilchbergu ob Zuriškem jezeru. Najbolj znan produkt te čokoladnice so zagotovo pralineji lindor (obstajajo že od leta 1949), ki imajo mehko lupino in trdo čokoladno jedro. Tovarna Lindt  iz Berna se je leta 1899 združila s tovarno Sprungli iz Zuricha. Od takrat dalje se firma imenuje Lindt & Sprungli čeprav prodajajo produkte kot dva različna branda. Lindt je tudi največji izvoznik čokolade, njihove izdelke lahko najdeš praktično povsod po svetu. Skupno ima Lindt kar 6 tovarn (ob tej v Švici še eno v ZDA, Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji). Jaz vsakemu turistu, ki obišče Zurich svetujem, naj ne kupuje Lindt čokolade v Švici, ker si jo lahko kupi kjerkoli. Zakaj ne bi poskusili nekaj, česar se ne da dobiti v tujini? Na primer Laderach čokoladnica, Cailler od Nestleja, Sprungli (najbolj znan produkt v Sprungliju so danes Luxemburgerli - najmanjši macaronsi na svetu; dnevno prodajo tukaj v okolici Zuricha okoli 700 kg le teh), Frey, Ovomaltine, Villars...

Nikakor pa ne morem mimo še ene svetovno znane čokolade; to je Toblerone. Izumil jo je še en švicar Tobler. Ime ima po njemu in italijanski besedi za nougat Torrone. Toblerone ima obliko švicarsko-italijanskega najbolj znanega vrha Matterhorna (obris Matterhorna je tudi na zavitku čokolade), v čokoladi pa najdete nougat, mandlje in med. 

Ob vseh teh čokoladah in macaronsih so moji gostje danes obiskali še sladki kotiček Zuricha - Cafe Schober, kjer imajo najboljšo vročo čokolado v mestu. 

Sem vam naredila lušte? Pridite na obisk v Zurich in lahko se gremo čokolagirat :p