V srednji šoli pri rosnih sedemnajstih letih me je zjebalo
zdravje – do konca…cistični tumor na ledvici, težka operacija, 2 meseca ležanja
v bolnici na žalost v 14. nadstropju UKC Maribor tako da me je vsak teden malo
po malo prijelo da bi kar skočila skozi tisto okno. Med okrevanjem po operaciji
sem imela žive sanje…tiste, ko res misliš da si tam…za novo leto sem stala
sredi Times Squara v New Yorku; snežilo je; vsi okoli mene so nazdravljali in
si voščili Happy New Year. Zbudila sem se in še vedno sem bila v bolnišnični
sobi v bolečinah. “Okey…torej če bom zdrava, če me to ne pobere in če bom to
poletje delala kot norc potem lahko uresničim svoje sanje še letos” sem rekla
pri sebi. Bilo je meseca maja, poletje pred vrati, oktobra tistega leta sem dopolnila 18
let. To pomeni, da mi mama ne bo mogla nič rečt če skočim za kak teden v New
York…za novo leto…in stala bom na Times Squaru.
Točno to sem storila, ko sem prišla ven iz bolnice. Poleti napraskala
denar, bookirala karto in via NYC za skoraj 10 dni.
Rezervirala sem si posteljo v hostlu blizu Times Squara in
tam že prvi dan spoznala eno švicarko Veronique. Jap in zdaj živim v Švici in
spet sva se našli…včasih je življenje res čudno in polno nekih “naključij”.
Prvi dan sva nabavili NEW YORK CITY PASS, s katerim imaš vstop v skorajda vse
muzeje in znamenitosti v NYC, razne popuste v restavracijah in trgovinah…na koncu sem si
preračunala, da sem s tem passom privarčevala cca 200 USD takrat. Res se
splača, če želiš videt maximalno kar ti NYC ponuja. Super je bilo, da sem imela
družbo in da nisem lutala sama po vseh širnih avenijah in ulicah.
City pass sva z Veronique izkoristili res na polno…na najinem seznamu je bil:
-American museum of natural history (če imaš rad okostja
dinozavrov)
-Bronx tour z Yankee stadionom (ker po Bronxu nisem hotela sama lutat. Presenetilo me je, da je sever Bronxa eden najelitnejših predelov New Yorka - same vile in bogataši. Jug Bronxa je tisti problematičen. Če Jennifer Lopez vedno poudarja da je bila le dekle iz Bronxa, bi morala še zraven povedati iz katerega).
-Empire state building seveda
-Circle line tour okoli kipa svobode (nanj nisem šla…zakaj?
Ker sem se naveličala neskončnih kolon in gužve ob mojem prvem obisku tega
mesta)
-Intrepid Sea, Air & Space museum – na Intrepid
letalonosilki urejen muzej…v tem muzeju sem bila 3x! (vsakič 1x ob mojem
obisku NYC. Ko sem bila tam nazadnje z možem, so dodali še Shuttle paviljon
z Nasinim space shuttlom Enterprise)
-Madame Tussauds – te voščene lutke me ne potegnejo, ma sem
šla ker je hotela videt muzej moja hostel cimra
-Madison Square garden all access tour – top zadeva; vidiš
vip lože, slačilnice…isti dan sem šla potem še gledat NBA tekmo NY Knicks proti
Miami heat. Moja prva NBA tekma…od takrat sem vedno gledala datume tekem NBA,
ko sem šla v ZDA. Na NBA tekmo enostavno moraš it pa ne zaradi tekme ampak zaradi vzdušja. NBA je en sam show
ampak vzdušje je pa neverjetno!
-MOMA (Museum of Modern Art)
-MOVIE tour (pogledali smo si vse lokacije snemanj filmov v
NYC, nanizank kot so Friends in Sex v mestu)
-Radio City music hall tour (takrat sem imela srečo, da sem
lahko v backstageu spoznala in se rokovala z svetovno znanimi plesalkami Rockettes. Ravno so imele med našo turo
generalko. Žal pa je bilo fotografiranje prepovedano)
-Rockefeller tour (sedaj ima Rockefeller stolpnica še
razgledno ploščad Top of the Rock, ki je must see)
-Guggenheim museum
-MET (Metropolitan Museum of Art)
-United Nations headquarters tour (zelo socialistično ampak ko obiščeš sedež UN se kar naenkrat počutiš tudi ti pomembnega)
-NBC studios tour (na hodniku smo srečali Buffy – izganjalko
vampirjev)
Potem pa sem še z NYC City Pass izkoristila naslednje popuste v:
-Macys sloviti veleblagovnici
-Za panoramsko vožnjo s helikopterjem nad Manhattnom in New Jerseyem
(mahala sem Bon Joviju na drugo stran). Letela sem s firmo Liberty
helicopters.
Toliko o koriščenju NYC passa. Tam kjer ga ne rabiš in
greš kar tako malo naokoli, pa moraš še nujno obiskati in videti:
-Little Italy za kosilo (pizza seveda)
-Brooklyn bridge
-Sprehod skozi Wall Street
-Old pier 17 (baje sem slišala da ga skoraj ni več; škoda res
lep kotiček)
-Ground zero (kjer je stal WTC)
-Sprehod po Central parku
-Grand Central železniška postaja (ti vzame sapo tako je lepa in posebna)
-Chinatown
-SOHO
-Tribeca
Za shopping Century 21 outlet in Manhattan Mall ter 5th
in 7th Avenija…punce ne pozabit na Victorias Secret store na
Broadwayu – največjo VS trgovino na svetu yeaaah J
Prav tako pa pazite pri shoppingu…ko gledate etikete s cenami, običajno taxa ni
prišteta zraven in da ne boste potem na koncu debelo gledali, ker bo račun
višji kot ste si preračunali. Tako je to povsod v ZDA. Prav tako se ne preveč
ozirat na uro. Trgovine na Times Squaru so po večini odprte do 2-3h zjutraj ali
pa celo 24 ur. Prav tako ni problem dobit trave ali kokaina na ulicah.
Predlani, ko sva bila z možem v NYC, kak sva stopila ven iz hotela je že šel
prvi mimo naju, ki naju je vprašal: “smoke, coce?” (da ne bo pomote, nič nisva kupila ali vzela).
Ker sem bila prvič v NYC za čas novega leta, sem se šla en
večer tudi drsat pred Rockefellerja. Tam si sposodiš drsalke, plačaš in akcija.
Drsališče je locirano zraven Rockefeller božične “smrekice”. To božično drevo
tradicionalno postavljajo vsako leto za čas praznikov. to počnejo tradicionalno že od leta 1933. Drevo je
veliko od 21 pa do 34 metrov, krasi ga 45.000 led lučk in na vrhu sveti Swarovski
zvezda. Vsako leto poišče primerno drevo glavni vrtnar Rockefeller centra.
Jap…Manhattan osvojiš zelo hitro. Če imaš pred seboj
zemljevid Manhattna in gledaš od desne proti levi gredo po dolžini tega
polotoka Avenije: 1st, 2nd, 3rd, Lexington,
Park, Madison, 5th, 6th, Broadway, 7th, 8th,
9th, 10th, 11th, 12th Avenue – lepo
v tem vrstnem redu. Po širini pa sekajo Manhattan ulice, če gledamo od spodaj
navzgor gredo od prve pa vse do 225 ulice. Ulice so označene vzhod-zahod. Tako
imaš na primer East 10th Street in West 10th Street.
Vzhod in zahod običajno ločuje Broadway avenija, nekoliko višje gor pa slovita
5. avenija. Seveda je tukaj še kar nekaj poimenskih stranskih ulic ampak glavno je, da si
to logiko oz shemo nekako zapomniš.
Medtem ko so ulice in avenije geometrijsko ravne, je
Broadway avenija ukrivljena in malce vijuga. Broadway se vije z svojimi 21
kilometri čez celi Manhattan vse do Bronxa. Še preden je New York postal
razvijajoče se mesto prišlekov iz Evrope in še preden so ZDA sploh bile ZDA, je
Broadway že obstajal in sicer pod indijanskim imenom Wickquasgeck (država
brezovega lubja). Broadway je torej stara indijanska pot danes prežeta z
stolpnicami in prvimi nebotičniki, ki so jih gradili med leti 1885 in 1939 (no
ja, po letu 1929 ko je padel Wall Street, so nekatere le še do takrat dokončali
kolikor so jih lahko). Mi poznamo Broadway kot kraj, kjer so locirani številni
teatri, v katerih predvajajo vsak večer musicale. Ko si v tem mestu, moraš res
vsaj na en show. Dobro je, če počakaš tik pred začetkom predstave in če imaš
srečo, da ta ni razprodana, lahko dobiš karte 50 do 75% off čeprav vsi najbolj
znani musicali so običajno vedno razprodani (Lion King, Chicago, Wicked, Jersey
boys…), tisti off Broadway pa običajno ne in zanje lahko dobiš super deal. Tako
je bil moj prvi ogled off Broadway showa Naked boys singing. Za kaj bolj
zvenečega takrat moja denarnica ni dopuščala. Ko se je odgrnila zavesa v malem
nabito polnem teatru, je na oder prihopsalo ene 10 tipov – vsi popolnoma nagi.
WTF??? Naslov musicala je bilo dejansko to to. WTF??? Okeeeey, prvih 10 minut
je bilo mene bolj sram kot te igralce-pevce na odru. Potem sem se sprostila.
Prvo sem ocenila kateri bi lahko bili geji in kateri ne…na koncu so mi vsi
prišli naprej kot geji (nimam nič proti njim ampak takrat sem še bila samska
lepo prosim). Spraševala sem se kako močna konkurenca mora bit tukaj v igralski
branži, če so vsi ti tipi imeli angelske glasove in vsi so bili odlični
plesalci…in s takim talentom morajo zdaj tu za nekaj 100 dolarjev vsako noč
nagi skakat po odru. Najbolj neprijetni del za pogledat so bili njihovi tiči,
ki so opletali sem in tja, ko so skakali po odru. O čem je bil musical nimam
pojma, tudi ne vem več o čem so peli…samo tičov se spomnim. Verjetno je bil to
namen predstave. Ok ko sem bila drugič v New Yorku, sem si izbrala On Broadway
show, ki je bil malo bolj resen. Zvezdi večera takrat sta bili na odru
Catherine Zeta Jones in Angela Lansbury (Little night music je bil naslov
predstave). Večkrat naletiš na Broadwayu na kakšno zveneče hollywoodsko ime in
nekoga takega videt v živo pred tabo na odru in ne samo na TV ekranu je res
nekaj posebnega (bolj kot tisti tiči prvič).
Ko smo
obdelali ulice v New Yorku in Broadway naj omenim še metro system. Metro linij
je več, če se pomikaš po Manhattnu je bolj kot ne važno da veš ali greš gor
proti Harlemu in Bronxu (UPTOWN) al idol proti morju (DOWNTOWN). Širino
Manhattna boš moral premagati peš. Podzemna železnica je vedno najboljša
varianta v takšnih mestih kot je NYC. Najbolj se splača vzet kar tedensko
vozovnico za neomejeno vožnjo (odvisno seveda kako dolgo si tam). Poleg te
vozovnice pa še moraš poskrbet samo za prevoz iz letališča (La Guardia ali JFK)
do Manhattna. Iz JFK imaš Airtrain opcijo, iz obeh letališč pa imaš redne NYC
airporter avtobuse. Ti so precej cenejši od rumenih taxijev. Če se še zdi tako
mamljivo, ker v vsakem klinčevem filmu folk v New Yorku vedno z dvignjeno roko
kliče te taxije, dobiš občutek kot da vozijo skoraj zastonj…al pa mogoče za kak
dolar ali dva. Nope, to je film, v realnosti so SVINJSKO DRAGI in promet v NYC
je običajno GROOOZEN – vse stoji. Zato se ne poslužujte yellow caba, četudi je
še tako mamljivo…in filmsko. Pri podzemni pa je tako, bolj kot greš uptown, več
je črncev in špancev v vagonu (Harlem, Bronx). Ob mojem drugem obisku NYC sem
spala v hostlu v Harlemu – v srcu harlema bi lahko rekla. Z mojim sopotnikom
Juretom sva bila na ulici proti hostlu ali v vagonu podzemne na najini izstopni
postaji vedno edina belca. Moram priznat, da sem se na case počutila malo
utesnjeno čeprav nikoli ni bilo nič, nobenih problemov in še vedno sem tukaj –
živa.
Kar se
tiče prenočišč, so ta zelo draga na Manhattnu. Hostli so tako tako kar se tiče
kvalitete in čistoče (vsaj tista dva, v katerih sem spala ob mojem prvem in
drugem obisku. NYC tretjič sem si raje izbrala hotel in sicer Broadway@Times
square hotel. Cca 120 USD sva dala z možem za nočitev z zajtrkom (leta 2014),
zdaj je čisto možno da so ceno že podvojili. Super hotel, za vogalom Times
Square, 5th Avenue, Rockefeller, Manhattan Mall…vse na dosegu roke,
javnega prevoza sploh nisva uporabljala. Ko iščete prenočišče, vedno še
računajte na to, koliko nepotrebnega časa boste porabili za vožnjo (ko bi si v
tem času lahko že ogledali en muzej) in koliko denarja boste porabili za
prevoz. Pri končni ceni namestitve upoštevajte vse dejavnike.
Hrana v
New Yorku…hmm…burgerska kot povsod po ZDA. Z možem sva šla v restavracijo
Bill’s Bar & Burger. Tam bi naj imeli ene najboljših hamburgerjev v celem
New Yorku in še hišno pivo imajo (ter velik izbor drugega piva). Obema je bilo
zelo všečno in hamburgerji so bili res za prste polizat – to vam jaz povem, ne
Iztok (njemu je vse kar je hrana dobro). Restavracija se nahaja zraven Radio
City Music Hall. Ob mojem drugem obisku sem si edino zapomnila restavracijo
Bubba Gump na Times Squaru – če ste gledali film Forrest Gump, potem veste o
kakšni restavraciji govorim. Rakov se nisem najedla ampak nažrla. V New Yorku
pa prav tako ne morete mimo ene od stojnic z hot dogi – to je must try ko si
tam. V ZDA so v restavracijah napitnine obvezne, saj predstavljajo glavni vir
place za natakarje. Običajno daš 10% glede na znesek računa. Če je bila
postrežba res odlična še kak dolar več, če pa slaba pa lahko daš tudi manj ali
nič (ampak to se mi v ZDA še ni zgodilo).
No in kako je bilo za novo leto na Times Squaru? Najslabše
novo leto ever. V sanjah je izgledalo veliko boljše. Baje nam je takrat pela
Cindy Lauper…slišala sem jo, videla pa ne, tudi krogle nisem videla. Stala sem
par ulic predaleč. Tako je to, če se na kupu zbere cca 2 milijona norcev. Nikjer
ni bilo wc-jev ali stojnic s kako toplo pijačo. Vem da sem šla v Burger King
kupit kakav, da sem se vsaj malo pogrela in šla na WC. Ogromno policije povsod,
sama gneča…in ti si pač še en butl na kupu. Moj največji bad je bil da sem bila stara 18 let, polnoleten si v ZDA pri 21. Jao ko bi se vsaj lahko napila tam potem bi še šlo mogoče. Za čas novega leta res vsakemu
odsvetujem obisk New Yorka – vsakemu! Takrat je turistov največ, letalske karte
so običajno najdražje, hoteli prav tako, restavracije navijejo cene, pri
znamenitostih in muzejih so nepopisne vrste. Samo za vzpon na Empire State
building vem da sem takrat čakala dobre 4 ure, zato potem na Kip Svobode sploh
šla nisem, ker sem vedela kaj me čaka. Morda sem to mesto zato tako zasovražila ob mojem
prvem obisku čeprav sem vedela, da mi lahko ponudi več in dala sem mu še eno
priložnost. Drugič sem se v mesto zaljubila. Drugič sem bila v New Yorku meseca
marca. Bilo je krasno vreme, ne več tako ledeno mrzlo, manj gneče in takrat sem
še skočila z Amtrakom v Washington D.C. za par dni, ker so ravno cvetele češnje
ampak o tem kdaj drugič. Tretjič sem bila v tem mestu januarja. Bilo je LEDENO
mrzlo, reka Hudson je zamrznila ampak neke pretirane gneče pa vseeno ni bilo,
mogoče edino v shopping centrih, kjer so imeli na veliko razprodaje. Idealno za
New York je torej res nekje od marca pa do junija in potem jeseni september in
oktober.
Še morda namig za nočne ptiče. Najbolj mi je ostal v spominu
230 5th Rooftop bar na peti Aveniji. Razgled iz tega bara mi je vzel
sapo. Nasploh rooftop bari in diskoteke so must do v tem mestu, če greš ven. Ne
pozabite si tudi naročit Appletinija, saj ste v velikem jabolku.
*Slik iz prvega potovanja žal nimam v digitalni obliki
(pisalo se je leto 2003 in takrat še nisem imela digitalnega fotoaparata J) zato si lahko
ogledate samo slike iz mojega drugega in tretjega obiska NYC.
Super popisano. Škoda, da tega nisem prebrala pred mojim NYC.Sem pa podobno doživljala mesto.
OdgovoriIzbriši