A veš tisto ko so ti nekateri kraji preblizu in si vedno misliš, da jih imaš še čas obiskat? In potem, ko živiš v tujini in se vračaš v Slovenijo na dopust, obiščeš potem ravno tiste kraje :) res čudna so ta naša pota. Ob zadnjem obisku Slovenije smo se z možem in prijateljema odločili, da bi bilo fino, če bi se odpravili na enodnevni izlet k našim južnim sosedom hrvatom.
Iz Maribora smo štartali okoli 6h zjutraj, tako da smo do parka Plitvice prispeli okoli 8.30 - ravno preden so začeli na veliko prihajati turistični avtobusi polni kitajcev in japoncev. Prvo kavica, potem pa akcija. Presenetilo nas je dejstvo, da ti niso vzeli eur valute (kljub temu, da je Hrvaška že članica EU) ampak so želeli kune. Na srečo smo nekaj kun kupili v Mariboru, kjer je bila malo boljša menjava, imaš pa ravno tako tudi tam menjalnice na vsakem koraku. Za odraslega je vstopnina v park 90 kun v zimskih mesecih, mi smo že plačali 180 kun na osebo, saj smo bili tam junija, v glavni sezoni (julij, avgust) pa je vstopnina 280 kun na osebo. Vstopnina v UNESCOV park Plitvice je hkrati tudi vozovnica za električno ladjico preko največjega jezera Kozjak na drugo stran do zgornjih jezer in vozovnica za vlakec, s katerim se lahko vrnete iz zgornjih jezer nazaj do glavnega vhoda (in parkingov) ali pa naredite obratno kot smo mi.
Lepo na easy smo štartali ob 9.30 pred glavnim vhodom in sledili označeni poti najprej do velikega slapa (78 metrov visok slap; največji na Hrvaškem). Ta slap nastaja z brušenjem potoka Plitvica preko strme skalne stene, medtem ko številni drugi manjši slapovi nastajajo s prelivanjem jezer.
Od velikega slapa smo se odpravili po zgornji gozdni poti vse do največjega jezera Kozjak v NP Plitvice. Tam smo počakali na električno ladjico, s katero smo prečkali jezero na drugo stran na območje zgornjih jezer. Narodni park Plitvice ima skupno 16 jezer in 92 slapov, tako da imaš kaj za videt. Kristalno čista modrikasta voda, polno rib, ptičev in...miši. Toliko miši kot sem jih videla v tem parku, pa ne vem če jih imajo še kje na svetu. Resnično čista neokrnjena narava in sožitje flore & favne, da ti kar zastane dih.
Po sprehodu okoli zgornjih jezer smo si privoščili sladoled in se nato vkrcali na vlakec, kateri nas je popeljal nazaj do glavnega vhoda. Do avtomobila smo prispeli ob 15h. Res bi lahko preživel cel dan v narodnem parku ampak teh slabih 6 uric je bilo več kot dovolj, da smo si vse lepo pogledali in se sprehodili brez gledanja na uro.
Iz parka Plitvice smo še skočili do obale saj je bil dan peklensko vroč in brez oblačka. Težko je ko cel dan gledaš čisto vodo v kateri se ne smeš skopat :) Hop čez Velebite do najbližjega zasanjanega obmorskega mesteca Senj...Ura 16.30...ravno prav za na plažo. Voda je sicer konec junija bila še precej mrzla ampak osvežitev je bila več kot dobrodošla. Na plaži so bili tudi tuši s sladko vodo tako da se na poti nazaj nismo lepli v avtomobilu. Ko se je ozračje malenkost ohladilo in ko so se oglasili naši želodčki, smo stara domačina povprašali za kakšno dobro restavracijo z morsko hrano. Večer smo zaključili ob odlično pripravljeni skuši, lignjih in kozarčku rdečega vina. Iz Senja do Maribora smo imeli nato še cca 2 uri vožnje preko Zagreba.
Če se odpravljate v Narodni park Plitvice ne pozabite na udobno obutev, udobna oblačila, vodo (nimate stojnic na vsakem koraku), kune (za cestnine, kosilo, pijačo, vstopnino v park, parking) in seveda fotoaparat. Pri vhodu v narodni park skušajte biti do 8h zjutraj, saj zna kasneje nastati gužva. Če imate fobijo pred miškami potem raje ostanite doma :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar