Francozom včasih tak zavidam, koliko lepega imajo za pokazati...Alzacijo na vzhodu o kateri sem že pisala, Provanso in Azurno obalo na jugu, Alpe, moj ljubi Pariz, dolino reke Loire s prekrasnimi gradovi, Normandijo na severu...oh ne zmanjka.
Cotes du Rhone
Mož se je zadnje čase vrgel v proučevanje katamaranov, saj sanja da bova čez nekaj (beri 15-20) let kupila rabljeni katamaran in prepotovala svet...takrat bo šele zanimiv moj blog :) In ravno možek je na netu našel, da poteka vsako leto konec aprila v francoskem kraju Le Grande Motte blizu Nimesa boat show izključno za katamarane. Zurich - Nimes nekje 500 km, torej za en dan se nama ni splačalo vozit tako daleč...pa skozi provanso se peljeva...hm...vedno sem se samo peljala skozi provanso, nikoli pa ustavila. Okey naj ima moj dragi boat show, če imam lahko jaz provanso in tako sva spakirala kovček za podaljšan vikend, vzela s seboj še psičko in se odpeljala.
Kdaj? Najin čas obiska provanse morda ni bil najbolj idealen (zadnji vikend v aprilu) saj takrat še ne vidiš neskončnih polj cvetoče sivke, ki je postala prepoznavni simbol te pokrajine. Če želite videti še polja sivke, potem morate obiskati provanso nekje od druge polovice junija do prve polovice avgusta. Izlet lahko še združite s kopanjem na Azurni obali in imate združeno potovanje ter še morje, vožnje z avtomobilom je pa toliko kot če bi se peljali v Dalmacijo na morje. Včasih je potrebno malo spremembe in obiskati še druge kraje. Iz Slovenije vas bo pot peljala skozi Italijo (lahko se ustavite še v Toskani če imate dovolj časa) in jug Francije. Tako Italija kot Francija imata predvsem visoke cestnine (sploh Francija), zato ne bodite presenečeni, ko boste v eno smer odšteli nekje 100 eur samo na cestninskih postajah.
AVIGNON je bil najina prva postojanka. Srednjeveško mesto z obzidjem in 39 stolpi je bilo v 14. stoletju središče rimokatoliške cerkve, saj se je sedež papežev iz Vatikana preselil v Avignon za slabih 70 let. Filip lepi, francoski kralj je bil blaznež, ki je vse premoženje francoskega kraljestva zapravil za svoje vojne pohode in cerkev dobesedno prisilil, da so selili sedež v Francijo, saj je tako lahko imel papeža ves čas ob sebi in nanj neposredno vplival. Filip lepi je ta kralj, ki je prvemu avignonskemu papežu naročil, da izda dekret o pregonu vitezev templjarjev, saj je bil to takrat najbogatejši viteški red, kralj pa je potreboval nove vire premoženja. Viteze so na večer petka 13 zajeli in skoraj vse pobili, redkim je uspelo pobegniti. Od takrat dalje velja petek 13 za vraževernega.
Mestno jedro je polno majhnih trgovinic s spominki (sivka, mila, keramika, začimbe...), s tem da so cene bile v primerjavi z ostalimi mesti tukaj najvišje. Če zaviješ v katero od stranskih ulic, izgleda vse skupaj precej zapuščeno in prazno, le na glavnih ulicah je polno turistov in po tleh ogromno pasjih bombic :(. Glavne znamenitosti so vse locirane okoli papeške palače ( Glavni trg Place de l Horloge, muzej umetnosti Petit Palais in krasni vrtovi Rocher des Doms). Izven mestnega obzidja ob reki Roni je glavna znamenitost most St. Benezet, katerega bi naj v 12. stoletju zgradil pastir Benezet. Če želite na most, je potrebno plačati vstopnino pa še reke Rone ne morete prečkati čezenj, saj so večino mostu odnesle poplave v 17. stoletju, popravilo pa bi takrat mesto preveč stalo, zato so most opustili in je ostal takšen vse do danes.
POGLED NA REKO RONO
PONT ST. BENEZET
PAPEŠKA PALAČA
ARLES je malo tipično provansalsko mesto ob reki Roni in obvezen postanek za vse ljubitelje Van Gogha. Van Gogh je v Arlesu živel dobro leto, nato se je preselil v Saint Remy nedaleč od tod. Njegova zadnja tri leta življenja v Provansi so bila najbolj plodna, saj je tukaj ustvaril preko 300 svojih del. Na sprehodu skozi Arles na vsakem koraku srečuješ podobe iz njegovih slik v živo. To malo mestece je ob Van Goghu najbolj znano po arheoloških najdiščih iz rimskih časov, predvsem po antičnem gledališču in rimskem amfiteatru. V bistvu imajo tudi provansalska mesta Orange, Nimes in še kakšno rimski amfiteater, tako da mislim da je dovolj če si ogledate eno od teh mest, saj so si zelo podobna. V Arlesu sva naredila pavzo za kosilo. Morda napaka da sva se za kosilo odločila ravno v kavarni Van Gogh - sloviti kavarni, ki jo je Van Gogh naslikal in stoji še danes na istem mestu. Zakaj napaka? Hmm ker so bile cene malenkost višje kot drugod, morska hrana pa je bila povprečna, ratatouille kot priloga edino je bil dobro pripravljen. K vsakemu obroku v Provansi sodi zraven rose provansalsko rose vino. Odličen je rose Gris iz Bandola in rose iz pokrajine Cotes du Rhone. Midva sva naročila kar hišni rose in je bil ravno tako odličen in norčav :)
AMFITEATER
CAFE VAN GOGH
ANTIČNO GLEDALIŠČE
CAMARGUE je bila še isti dan naslednja postojanka. Divja narava, katero je izoblikovala delta reke Rone je dih jemajoča. Prostrana močvirja, jezera, pašniki, soline in riževa polja...svetovno. Tukaj bi naj gnezdilo čez 200 vrst ptic, med njimi so tudi prelepi plamenci (flamingi). Kar okoli 10 tisoč bi jih naj bilo tukaj. Zanimivi so tudi prebivalci Camarguea, to so francoski romi s svojo romsko kulturo in običaji. Ti romi ne govorijo samo francosko ampak med seboj komunicirajo v španskem jeziku. Španija je le blizu (2 uri vožnje do španske meje). Številni romi se tam ukvarjajo z vzrejo črnih camarških bikov in so pravi romski kavboji imenovani Gardians. Večje kamarške bike prodajo v Španijo, nekatere uporabijo za svoje bikoborbe, nekaj pa jih gre za zrezke. Druga posebnost na tem območju so divji kamarški konji. So zelo odporna vrsta konjev, saj so se morali prilagoditi okolju in naj bi bili potomci prazgodovinskih konj. Žrebički so sivi do rjavkasti, beli postanejo šele med četrtim in sedmim letom starosti. Vse tukaj je divje in nekaj posebnega, še kamarški riž je poseben. V trgovinah ali ob cesti prodajajo navadni kamarški riž, rjavi in rdeči kamarški riž. Rdeči riž je anomalija in je edinstvena vrsta riža. Ima poseben oreščkast okus in je zelo nasiten. Kuha se bolj dolgo od ostalih vrst riža - približno eno uro. Nekaj tega riža sem kupila in ga pripravila doma. Naredila sem odlično rižoto iz rdečega kamarškega riža z radičem, rdečim vinom in švicarskim gruyer sirom (mi je boljši od parmezana). Kar je odlično v Camargu je to, da se z avtomobilom lahko ustavljaš ob cesti in občuduješ naravo, prav tako je veliko peš poti ob močvirjih in rečnih kanalih. Naslednji dan sva se odpravila s turistično ladjo po Camargueju vendar sva bila razočarana saj nisva videla nič novega, vse sva že videla med vožnjo iz avtomobila in ko sva delala postanke.
RIŽEVA POLJA
PLAMENCI
KAMARŠKI KONJI V NARAVI
SOLINE
KORMORAN
REČNI KANAL
KAMARŠKI BIKI
GARDIANS
Carbonniere stolp - nekoč varovan in edini vhod do Aigues Mortes kraja, danes stolp sredi ničesar.
ST. MARIES DE LA MER je obmorski kraj na jugu Camarguea. Legenda govori, da bi se naj na tej obali s čolnom izkrcala Marija Magdalena, ki je po smrti Jezusa Kristusa pobegnila v današnjo Francijo skupaj s svojo hčerko Saro (Sara bi naj bila hči Kristusa in Marije Magdalene ter edina Kristusova potomka, je pa ta druga plat legende bolj dvomljiva in malo se govori o tem). Ob Mariji Magdaleni sta bili še v čolnu Marija Jakoba - sestra device Marije in Marija Saloma - mati apostolov Janeza in Jakoba. Zaradi te legende so ta kraj poimenovali Svete Marije morij. Kraj je že od nekdaj romarsko središče in center romske kulture v Camargueu. Ob obali stoji dvorana za romske bikoborbe ter številne restavracije, ki ponujajo svežo morsko hrano.
KAJ KUPITI? Stranske ulice so polne trgovin s spominki in produkti iz Provanse, tako da si lahko tam kupiš kaj za domov ali kot darilo (provansalska vina, kamarški riž, olive, olivno olje, kamarška sol, solni cvet, posušena sivka v vrečkah, mešanica provansalskih začimb za kuhanje, kandirani kostanji, sivkin med, kozji sir, mandljeva tortica, mila iz Marseilla, pire iz slanikov, beluši, artičoke...).
LA GRANDE MOTTE je ravno na meji med Provanso in Languedoc-Roussillon pokrajino. Predvsem ogromna marina in center ladjedelnic, kjer izdelujejo katamarane in trimarane. Ravno zaradi tega ni naključje, da poteka Multihull boat show ravno tam. Pa sva si pogledala kaj bova nabavila čez teh 15-20 let, ko bodo tile cukrčki ravno prav "poceni".
AIGUES MORTES me je posebej očaral. Samotna utrdba sredi slane naplavine v Camargueu. Če bi prevedla ime tega kraja, bi se glasilo MRTVE VODE, saj je tukaj Rona tekom stoletij odložila ogromno mulja in ravno tukaj ob mestu imajo ogromne soline. Ustanovitelj tega utrjenega mesteca je bil francoski kralj Ludvik IX (Ludvik Sveti saj je bil najbolj pobožen francoski kralj, obseden z Jezusom in njegovimi relikvijami in še s čim drugim). Aigues Mortes je tako postalo sredozemsko pristanišče v 13. stoletju in izhodiščna točka za viteze, ki so sodelovali v Križarskih pohodih v sveti deželi, saj so od tukaj odpluli v sveto deželo. Priporočam, da se v ta kraj odpravite dokaj zgodaj, ko še ni turistov.
Ludvik IX oz Ludvik Sveti
LE GRAU DU ROI mi je bil najbolj simpatičen obmorski kraj Camarguea. Majhen, umirjen in ob obali je polno restavracij z odlično in dokaj poceni hrano. Jaz sem si privoščila celo posodo svežih klapavic, mož pa steak kamarškega bika in oboje je bilo odlično, cena pa tudi ne pretirana. Ob glavni jedi in sladici sva si privoščila še pol litra rose vina, voda je bila celo gratis, skupno pa sva odštela 30 eur za oba.
PONT DU GARD je bil najin stop over na poti nazaj proti Švici. Akvedukt predstavlja največje arhitekturno mojstrovino starih rimljanov in najvišji akvedukt v celotnem rimskem imperiju. Ogromni apnenčevi bloki so sestavljeni brez malte. Valobrani na reki so preprečevali poplavam, da bi porušile akvedukt. Zgradili bi ga naj okoli leta 19 pr.n št., v uporabi pa je ostal vse do 9 ali 10 stoletja našega štetja. Ta akvedukt čez reko Gardon stoji neomajen že več kot 2 tisoč let. Akvedukt je bil povezan s podzemnimi kanali, preko katerih so 50km daleč lahko vsak dan dovedli do 20 milijonov litrov vode. Pont du Gard je tako z vodo oskrboval pomembno rimsko naselbino Nimes. V sklopu akvedukta je še muzej Pont du Gard, ki vam predstavi celotno zgodovino akvedukta in okolice. V poletnih mesecih, ko je dovolj toplo, je za obiskovalce odprta plaža ob reki Gardon tik pod akveduktom. Če pridete tja zvečer na romantično večerjo v poletnem času, boste lahko Pont du Gard občudovali osvetljen z različnimi snopi svetlobe.
KJE SPATI? Veliko je B&B variant na podeželju, ki so ugodne in s prijetno okolico, saj so hoteli v centrih večjih provansalskih mest dokaj dragi. Takšen je bil pogled iz najine sobe v B&B v vinorodni deželi Cotes du Rhone 20 minut izven kraja Orange. Cena 70 eur za 2 osebi na noč (privat soba, privat kopalnica s kadjo, zajtrk, psička gratis, parking za avto gratis). Vam bo pa zelo pomagalo, če boste znali par besed v francoskem jeziku, saj na podeželju v Provansi drugega kot francosko žal ne znajo (niti besedice).
Pogled iz najine sobe.
Dobro je vedeti...Provansa je zelo vetrovna pokrajina. Tukaj je veter mistral najmočnejši v zimskih mesecih in spomladi vendar rado tudi piha v preostalih mesecih v letu. Dobro se oblecite !!!
